Ogledujete si arhivsko spletno stran. Obiščite novo spletno stran na naslovu www.obalne-galerije.si
     
Obalne galerije Piran





GALERIJA
HERMAN PEČARIČ


FORMA VIVA

EX-TEMPORE PIRAN

PIRANSKI DNEVI
ARHITEKTURE


ARTMARKET

 




  ARHITEKT EDO MIHEVC


  Razstavišče Monfort Portorož
30. marec - 16. junij 2019
 

Odprtje: sobota, 30. marec 2019, ob 11. uri

Avtor razstaveprof. dr. JANEZ KRESAL 

Retrospektivna razstava ARHITEKT EDO MIHEVC je bila leta 2011 ob 100-letnici njegovega rojstva prvič postavljena v Cankarjevem domu v Ljubljani. Leta 2012 je bil del razstave prikazan v Slovenskem kulturnem domu v Trstu. 

Arhitekt Edo Mihevc je s svojimi deli pomembno vplival na razvoj slovenske arhitekture. 

Njegov izredno obsežen opus obsega področja arhitekture, urbanizma, notranje arhitekture, regionalnega planiranja, oblikovanja spominskih obeležij in predmetov. 

Zaznamoval je središče Ljubljane, slovensko Obalo in prispeval številne posamične zgradbe v Trstu, Gorici, na Dolenjskem in še kje.

Retrospektivna razstava ARHITEKT EDO MIHEVC prikazuje arhitektov obširni arhitekturno-urbanistični opus, ki je v štirih desetletjih po drugi svetovni vojni bistveno vplival na razvoj slovenske arhitekture. Ponovna postavitev razstave v razstavišču Monfort v Portorožu je edinstvena priložnost za ogled celovitega opusa, ki je izrazito zaznamoval slovensko Obalo in pri tem ohranil njeno regionalno identiteto.

Besedilo iz zloženke:

Edo Mihevc je eminenten predstavnik generacije slovenskih arhitektov, ki je delovala v obdobju štirih desetletij po drugi svetovni vojni. Bil je vsestranski, ustvarjal je v polju urbanizma, arhitekture, notranje arhitekture pa tudi regionalnega planiranja in oblikovanja predmetov.

Njegov opus je izredno obsežen. Najgloblji vtis je pustil kot modernist v arhitekturi in notranji arhitekturi, zlasti v Ljubljani, ter kot regionalist v urbanizaciji in arhitekturi z regionalno identiteto v Slovenskem primorju. Prispeval je izreden delež k ohranjanju kulturne identitete zamejskih Slovencev v Italiji.

Bil je Plečnikov učenec in med prvimi, ki je sprejel modernizem kot orientacijo, ki je ustrezala obnovi razrušene Evrope in domovine. Kljub značajski različnosti sta si v nekaterih potezah podobna. Od tod morda izhaja Mihevčeva senzibilnost za materiale, ki je antipod modernističnemu oboževanju vidnega betona. Bil je sodobnik Eda Ravnikarja. Oba profesorja, ki sta imela najmočnejša seminarja na šoli, sta najpomembnejša sotvorca generičnega pojma »ljubljanska šola za arhitekturo«, ki je zrasla na temelju »Plečnikove šole«.

Najobsežnejše poglavje je načrtovanje razvoja Slovenskega primorja, ki se je začelo leta 1951 (hotel Triglav) in končalo z izgradnjo novega Portoroža, oziroma z večnamensko zgradbo v marini v Luciji (1980). Postavil je temelje urbanističnega urejanja slovenske obale, Kopra, Izole in vseh turističnih področij. Vpeljal je inovativne tipologije v stanovanjski in turistični gradnji, vtisnil osebni pečat celotni regiji ter ohranil njeno regionalno identiteto. Njegovo delo je odmevalo doma in v tujini. Ugledna italijanska revija Casabella je leta 1963 predstavila planersko delo in arhitekturne realizacije. Urednik Tentori je ureditev slovenske obale italijanskim urbanistom predstavil kot zgled pravilnega regionalnega planiranja. Švicarski strokovnjak za turizem Oscar Michel je v svojem poročilu o obisku v Jugoslaviji zapisal, da bi moral napredek, ki ga je opaziti na slovenski obali, služiti kot zgled razvoju celotnega jugoslovanskega turizma.

Vseskozi je ohranjal stik z zamejskimi Slovenci v Italiji. Med drugim je zasnoval tri stanovanjske pozidave in dva slovenska kulturna domova: v Trstu (1964) in v Gorici (1981). S svojim vplivom in delom je krepil kulturno zavest zamejskih Slovencev.

Urbanistična vloga Mihevca v Ljubljani ni bila tako velika kot na Obali, vendar je treba podčrtati, da so njegove arhitekturne realizacije urbanistično izredno pretehtane. Poslovna zgradba Impex, pozidava ob Dalmatinovi in hotel Holiday Inn zgledno dopolnjujejo mestno tkivo in hkrati uvajajo moderne arhitekturne motive. Poseben urbanistični dosežek pa je pozidava ob Slovenski cesti. Avtor je v šestnajstih letih s postopno izgradnjo v petih nadaljevanjih (Kozolec, Ljubljana transport, SCT-Agrotehnika-Gruda, Avtotehna, Elektro Ljubljana) uspel izpeljati obširno in bogato urbanistično potezo, ki z metropolitanskim nagovorom oblikuje segment Slovenske ceste ob vhodu v mestno središče in trg z arkadami, kampanilom ter atrijem v kletni etaži. Ta pozidava je eden najpomembnejših prispevkov k oblikovanju mestnega središča Ljubljane v povojnem obdobju (Kresal, 2016).

Arhitekt Mihevc je ustvarjal »... samostojno, neodvisno, samozavestno in prepričano, neoziraje se na odzive kritike. Deloval je odmaknjeno od svojih sodobnikov in drugače od smeri razvoja slovenske arhitekture, izbiral drugačne zglede, predvsem iz ameriške in italijanske sodobne arhitekture« (Budkovič, Koželj, 2011) Kot frajgajst in samorastnik se ni podrejal stanovskemu enoumju »Kar uspe le redkim, je zmogel /.../ poiskati ravnovesje med duhom prostora, ki je vezan na lokalno tradicijo, in duhom časa, ki stremi k napredku« (Budkovič, Koželj, 2011) Nekateri ga označujejo, da je »... modernist, drugi regionalist, tretji ambientalist. Vsi imajo prav, Mihevc je vse troje hkrati« (Budkovič, Koželj, 2011) vse ob pravem času in s pravo mero.

 

INFO: dr. Janez Kresal, 040 888 872

 

Razstavo so omogočili

Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije

Občina Piran

Pokrajinski arhiv Koper 

Slovensko stalno gledališče Trst

Društvo arhitektov Obale

Pia studio

Mioko studio

Turistično združenje Portorož

Luka Koper

Hotel Marko












TTL