Ogledujete si arhivsko spletno stran. Obiščite novo spletno stran na naslovu www.obalne-galerije.si
     
Obalne galerije Piran





GALERIJA
HERMAN PEČARIČ


FORMA VIVA

EX-TEMPORE PIRAN

PIRANSKI DNEVI
ARHITEKTURE


ARTMARKET

 




  TA OCEAN, STRAŠNO ODPRT
AVGUST ČERNIGOJ, LOJZE SPACAL IN HERMAN PEČARIČ


  Galerija Herman Pečarič Piran
26. junij 2013-5. januar 2014
 

Otvoritev: sreda, 26. junij 2013, ob 20. uri

Posvečeno stoletnici rojstva Borisa Pahorja

Razstava predstavlja zaključen vsebinski in slogovni izsek iz raznolikih individualnih opusov Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala ter dokaj homogenega ustvarjanja Hermana Pečariča, katerih ustvarjanje zaznamuje 20. stoletje. Izbrana dela, ki obsegajo slike, fotografije, akvarele, grafike in knjižno ilustracijo,    so nastala med letoma1935 in 1961 ter upodabljajo pristanišča, ribiče in ladijske delavce v bolj ali manj realističnem slogu z vpeljavami abstrahirajočih poenostavitev. Razstava je poklon delavskemu razredu, ki je imel v zgodovini 20. stoletja pomembno vlogo, in simbolizira boj človeka za njegove pravice.

Razstava ponuja nov pogled na kompleksnost opusov umetnikov in na razumevanje izbranih motivov v geopolitičnem kontekstu Slovenskega primorja.

Izbrani umetniki so si generacijsko blizu. Avgust Černigoj je najstarejši, Pečarič najmlajši. Vsi trije so se rodili v času, ko je bilo Slovensko primorje še del avstro-ogrske monarhije in je po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji ter po drugi delno Jugoslaviji. Zaradi študija in dela so odšli iz rodnih krajev v druga mesta Italije, Nemčije in Jugoslavije ter se nato v Trst in Piran vrnili z novimi umetnostnimi spoznanji. Černigoj je večino življenja preživel med Trstom in Lipico, Spacal med Trstom, Škrbino na Krasu in Piranom, Pečarič pa v Piranu. 

Prav tako je umetnikom skupno, da so estetska izhodišča za ustvarjanje, ki so jih našli v novih umetnostnih slogih velikih zahodnih središč Evrope, prilagodili domačim kulturnim razmeram.

Slog figurativnega in delno abstrahiranega realizma, v katerem so narejena razstavljena dela, odseva kompleksno mikrolokalno umetnostno specifičnost, ki jo lahko razložimo s takratnim političnim dogajanjem. V tržaškem kulturnem prostoru je magični in reducirani realizem, ki se je naslanjal na novo stvarnost, do kapitulacije Italije izražal odmik od vodilne estetike italijanske države, izhajajoče iz avantgardnega futurizma. V prvih letih po drugi svetovni vojni pa se je v politično nestabilnem okolju odmikal od predpisanih estetskih norm nove ljudske države Jugoslavije. Umetniki, po narodnosti Slovenci (v multikulturnem Trstu v 20. stoletju je imela narodna pripadnost močno politično in ideološko dimenzijo), so do nje gojili simpatije, niso pa sprejemali sovjetskega socialističnega realizma, ki ga je po vzoru Sovjetske zveze povzela jugoslovanska državna kulturna politika kot času primeren koncept ustvarjanja. V kulturnem okolju Pirana, ki je manjše mesto kot Trst, pa je bil lirično obarvani realizem z delnimi vnosi modernistične umetnosti v visoko kultivirani izvedbi, kot je ustvarjal Herman Pečarič, odsev tamkajšnjih estetskih pričakovanj.

Primerjava med ustvarjalnimi prijemi Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala na eni strani in Hermana Pečariča na drugi, kaže, da sta prva dva prej in bolj odprto sprejela abstrahiranje realnega vidnega sveta, ki je takrat pomenilo modernost v umetnosti. Pri tem je najbolj zanimiv prav Pečarič, ki je najbolj tradicionalen oziroma najmanj moderen. Natančna analiza njegove gradnje likovne ploskve kaže, da je poznal takratne razprave o modernosti slike, vendar jih je podredil upodobitvam motivov in jih le proti koncu življenja apliciral v abstraktno razgradnjo. Delno abstrahirana likovna podoba izhaja iz dveh osnov. Pri Černigoju se naslanja na notranje paradigme likovne govorice, ki jih je osvojil v avantgardnem Bauhausu, medtem ko pri Spacalu in Pečariču izhaja iz redukcije vidnega, predmetnega sveta.

Naslov razstave je vzet po poezijah Srečka Kosovela in naslovu knjige Borisa Pahorja, izdani leta 1986, ki opisuje razburljivo dogajanje v slovenski politiki in kulturi zaradi objave intervjuja z Edvardom Kocbekom v tržaški reviji Zaliv leta 1976. Razpoloženje, ki izhaja iz upodobitve motivov Avgusta Černigoja, Lojzeta Spacala in Hermana Pečariča, sicer ni dramatično in travmatično, kot je v dnevniških zapisih omenjene knjige Boruta Pahorja in kot dojema ocean Srečko Kosovel. Ne glede na to naslov povezuje literarno in likovno hotenje, saj je ocean razumljen kot metafora o privlačnosti in strahu, ki se združujeta v odprtosti, ki jo ponuja ocean. Odprto morje vabi človeka, da stopi na nove poti in odkriva neznano. Ta pot pa ni vedno prijetna, lahko se konča tudi tragično. Avgust Černigoj, Lojze Spacal in delno Herman Pečarič so bili iskalci novega v likovni umetnosti, ki, kot kaže življenjska usoda Avgusta Černigoja, ni bilo vedno sprejeto z naklonjenostjo in odobravanjem okolja, v katerem je živel.

Razstavo Obalne galerije Piran posvečajo stoti obletnici rojstva Borisa Pahorja. Pahor je bil generacijski sopotnik vseh treh umetnikov in je Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala osebno poznal.

Dela na razstavi so iz zbirk Obalnih galerij Piran, Moderne galerije, Kobilarne Lipica, Luke Koper, d. d., IEDC-Poslovne šole Bled, OO SD Piran in gospe Polonce Butala.

 

Avgust Černigoj

Trst 1898Sežana1985

Šolal se je v Bologni, Münchnu in weimarskem Bauhausu. Bil je odprt za slogovne in umetnostne novosti, tako da je od začetnega ekspresionizma prešel v avantgardni konstruktivizem, nato pa v zmerni postimpresionizem, kritični realizem ter številne sloge, ki so v zahodnih umetnostnih središčih nastali po drugi svetovni vojni. Ustvarjal je kolaže, slike, grafike, fotografije, risbe, dekoracije za čezoceanske ladje in freske v primorskih cerkvah. Bil je organizator umetnostnega življenja v Trstu ter po 2. svetovni vojni vse do upokojitve leta 1970 profesor risanja na slovenski gimnaziji in na slovenskem učiteljišču v Trstu. Svoja dela je zapustil Kobilarni Lipica, kjer so predstavljena na stalni razstavi. Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado.

Lojze Spacal

Trst 1907Trst 2000

Šolal se je na umetniškem liceju v Benetkah, višji šoli v Monzi in na Akademiji Brera v Milanu. Prvo razstavo je imel leta 1937 v Trstu, sledila ji je živahna razstavna dejavnost v številnih krajih Italije, Jugoslavije in drugod. Iz začetnega magičnega realista se je razvil v modernističnega umetnika, ki je podobo realnega sveta poenostavljal in abstrahiral do geometrijskega poetičnega zapisa. Ustvarjal je slike, grafike, knjižne ilustracije, dekoracije za čezoceanske ladje in freske v primorskih cerkvah. Je eden najpomembnejših grafikov zlasti v barvnem lesorezu, za kar je leta 1953 prejel nagrado na Bienalu sodobne umetnosti v Sao Paulu, veliko nagrado (Grand Prix ) za grafiko na 29. mednarodni razstavi likovne umetnosti v Benetkah leta1958 in Prešernovo nagrado leta 1974.

Herman Pečarič

Škofije 1908Ankaran 1981

Ustvarjati je začel kot samouk in se nato po drugi svetovni vojni šolal na Akademiji likovnih umetnost v Beogradu. Po diplomi se je naselil v Piranu. Ustvarjal je slike, akvarele in grafike. Znan je po istrskih in morskih motivih, upodobljenih v realističnem slogu, ki se je reduciral v abstrahiranje in nato v barvno abstrakcijo. Dve leti po umetnikovi smrti je njegova žena 141 njegovih umetniških del podarila Občini Piran. Ta je leta 1997 odprla Galerijo Herman Pečarič, ki jo upravljajo Obalne galerije Piran. Namenjena je razstavljanju umetnikovega opusa.

 

Kontakt: Lilijana Stepančič, lilijana.stepancic@gmail.com, T 05 6712 082

 









Avgust Černigoj: Dekoracija dvorane 2. razreda na parniku M.N. Victoria, 1931


Herman Pečarič: Ladjedelnica z delavci, 1957, olje na platno, 50 x 69,5 cm (last: IEDC, Poslovna šola Bled)



TTL